Šetraj spada spada v družino ustnatic (Lamiaceae), kamor spada še mnogo drugih zelo aromatičnih vrst kot so timijan in origano, ki sta pri nas zelo pogosti vrsti.

Kraški šetraj ima večinoma bele cvetove (le redko rožnate), nanizane v razpotegnjenem socvetju. Tvori do pol metra visoke in široke grmičke, ki so v spodnjem delu oleseneli. Zanj so značilni ozki, bleščeči in usnjati listi, ki vsebujejo eterična olja. Prav zaradi tega je rastlina primerna kot dišavnica v kulinariki.

Najbolje uspeva v peščenih in odcednih tleh, na skromnih in soncu zelo izpostavljenih legah. Včasih raste med samimi skalami. S svojim razpredenim koreninskim sistemom je čvrsto usidran med skalami, kar preprečuje njegovo izruvanje in mu hkrati omogoča iskanje vode. Semena dozorijo pozno, včasih šele v zimi. So zelo drobna, zato jih lahko raznaša burja. Zaradi svoje majhnosti padejo v ozke špranje med skalami od koder potem zrastejo čudoviti grmički.

Navadna turška detelja spada v družino metuljnic, katerih značilnost je metuljasto oblikovan cvet. Iz talne rozete poženejo stebla na katerih se nahajajo enkrat pernato deljeni listi na koncu pa gostocvetno ovalno socvetje.

Cvetovi so rožnate barve in se odpirajo postopno od spodaj navzgor. Lahko cveti trikrat na leto, pri čemer je bogata z nektarjem v prvih dveh cvetenjih.V višino lahko doseže do 80 cm.

Raste na soncu izpostavljenih mestih, predvsem na pustih tleh. Prisotna je na suhih travnikih. Dobro uspeva na apnenčastih tleh in tolerira tako sušo kot nižje temperature. V svetu jo gojijo predvsem kot krmno rastlino za živino, saj ji zelo tekne (Farkas in Zajácz 2007).

Mali talin spada v družino zlatičevk (Ranunculaceae), kar pomeni, da je sorodnik nam vsem poznane zlatice, pa čeprav si po videzu skorajda nista podobna.

Mali talin je trajnica, ki lahko zraste do 1 m visoko in je prisotna predvsem na suhih ter kamnitih traviščih, ob grmovju in na gozdnih robovih. V Sloveniji je razširjen vse od nižine pa do subalpinskega pasu (Martinčič s sod. 2007).

Zanjo so značilni pernato deljeni listi in rahlo grozdasto socvetje, ki se razvije na vrhu stebla. Cvetovi so drobni in bledo rumeno-zeleno obarvani. Listi cvetnega odevala velikokrat odpadejo še pred cvetenjem. Precej bolj izraziti in opazni pa so prašniki z velikimi prašnicami, ki kar visijo iz cveta. Prav pelod pa je tisti s katerim rastlina privablja čebele. V njenem vrhuncu cvetenja čebele množično nabirajo njegov cvetni prah.

Navadni oslad poleg šipka, češnje, jablane in hruške spada med rožnice. Iz goste rozete z do 30 cm dolgimi in zelo nacepljenimi listi se razvije do 50 cm visoko steblo, ki je le tu in tam rahlo olistano. Na vrhu stebla se razvije rahlo češuljasto socvetje s številnimi cvetovi, ki se postopoma odpirajo.

Cvetovi so bele barve in sestavljeni iz petih jajčastih venčnih listov ter iz mnogo daleč ven štrlečih prašnikov. Popki so rahlo rožnate barve in nato se le-ti razprejo v snežno bele cvetove.

zacveti junija, pri čemer se njegovo cvetenje podaljša, saj se vsi cvetovi ne odprejo hkrati. Tako rastlina dlje časa privablja opraševalce in s tem si tudi podaljša možnost oprašitve in oploditve. Rastlina ni zahtevna in raste lahko tudi na zelo plitvih ali celo kamnitih tleh.